/

TEMA: GOSPODARSTVO, PISARNA 25

V časih, kjer vsak dan govorimo o kriznih ukrepih, varčevanju, stečajih, ni čudno, da ljudje zgubljajo zaupanje v »politiko«. Izgleda celo tako, kot da nima nihče več ta finančni in gospodarski sistem pod nadzorom. Ena naših ključnih razvojnih kompetenc pa leži prav v gospodarstvu. Dobro delujoče gospodarstvo začne z majhnim, pri nas oz. njih samih. Nihče ne more več potrošiti, kot zasluži; pa naj gre za gospodinjstvo, ali za javne ustanove.

Prihajajo časi, ko se bo potrebno krizi prilagoditi. Zato je naša naloga, da naredimo gospodarstvo tako močno, da lahko krizam kljubuje. To začne z šolanjem strokovnih kadrov, kompetentnih in inovativnih, ki bodo oboroženi za tovrstne izzive.

Gospodarska politika je tudi instrument pravične delitve družbene blaginje. Četudi gre gospodarstvu dobro, to še ne pomeni, da gre vsem dobro.

Ob utemeljevanju razvojnih potencialov Mariborskega gospodarstva nemalokrat izpostavljamo njegovo edinstveno lega na stičišču 5. in 10. Evropskega transportnega koridorja (cesta / železnica). Da, to je res, a ne dovolj.

V možnemu mandatu bodočega župana Mestne občine Maribor, bom ta pomen lege nadgradil z očitnim, a do sedaj premalokrat opaznim dejstvom, geografskimi in naravnimi danostmi. Maribor leži t.r. v težišču trikotnika Ljubljana - Zagreb - Graz (glavnimi mesti držav oz. dežele, vsak po svoje uspešnimi mesti) in ob temu izkazuje izjemni naravni potencial. Pohorje, kot zimski in letni turistično rekreacijski center (smučanje, pohodništvo, kolesarstvo), vinorodno gričevje, ki se staplja z mestom in je ustvarilo Staro trto (vinski, enološki turizem) ter reka Drava (turizem, šport, rekreacija), ki povezuje države (A - SLO - HR) in regije (Koroška, Štajerska, Pomurje).

1. turistično - rekreacijsko - športni center srednjeevropskega pomena
Te tri danosti morajo postati nosilec oživitve gospodarskega razvoja mesta in regije (poudarjam regijsko povezovanje!), saj so v mestu že prisotne. Teh ne rabimo graditi in zanje pridobivati gradbeno dovoljenje… Maribor je edino regijsko prepoznavno (večje) mesto, ki vse to troje ima. Ne LJ, ZG in GRZ vsega tega nimajo. Da ne omenjam prepoznavnih športnih uspehov in uspešnih športnikov, ki izhajajo od tod. Zato lahko to kvaliteto ponudimo in postavimo Maribor v CENTER te regije, Maribor bo postal turistično - rekreacijsko - športni center srednjeevropskega pomena;

2. Odnos do zainteresiranih vlagateljev
V dosedanjih razgovorih s predstavniki zainteresiranih, možnih vlagateljih (neposredno zainteresiranih, družbami, ki zastopajo investitorje in iščejo lokacije, predstavniki gospodarskih zbornic različnih, nam sorodnih evropskih regij, predstavniki trgovinskih zbornic v SLO, predstavniki veleposlaništev ter mnogimi ostalimi), se je zmeraj izkazalo poznavanje znanih dejstev, ki jih tako pogosto ponavljamo: da - mesto ustvarja robne pogoje (možna območja industrijske dejavnosti, komunalna opremljenost, pripravljenost itd.), da - imamo odlično lego (cesta, železnica, letališče itd.) in da - imamo pridne in kvalificirane ljudi (pa čeprav nam bežijo čez mejo…) in si pač želimo in potrebujemo investicije; Da, to je res in to tujci že poznajo. Enostavno resnico je svetoval avstrijski veleposlanik: že imate uspešne družbe (Palfinger, Ecolab, Henkel…), njih vzpodbujajte, oni naj povedo, zakaj so tukaj in zakaj se dobro počutijo…! Varnost otrok, družine, lepo mesto in okolica, tudi to so atributi, ki imajo odziv v bodočemu gospodarskemu razvoju!

3. Ena vstopna točka
Za zagotavljanje prihoda tujega investitorja mora biti projektno vodena, zanjo je potrebno znanje in celovitost. Zato je v okviru Projektne pisarne MOM potrebno zagotoviti ENO vstopno točko; torej mesto, ki bo zagotavljalo vse potrebno za uspešen začetek in konec projekta prihoda (tujega) investitorja;
4. Podpora Podjetniškemu skladu - domača obrtno / podjetniška iniciativa
V Mariboru deluje tudi mnogo uspešnih podjetij. V okviru svojega delovanja / zaposlovanja se srečujejo s problemi premostitvenih financiranj, ki jim javno bančništvo ne sledi. Zato bi bilo zanje potrebno zagotoviti poseben finančni sklad (oz. podpirati njihovo iniciativo), ki bi omogočal tovrstno financiranje (jamstva na osnovi občinskega premoženje). Če bi vsako od teh 1000 uspešnih podjetij / obrtnikov zaposlilo samo enega (1) novega delavca, bi to zmanjšalo brezposelnost - in to z lastnimi, domačimi podjetji!

5. Revitalizacija starega mestnega jedra - Maribor Center - outlet
Staremu mestnemu jedru Maribora vrniti ugled in izgled, saj bo lepo in urejeno staro mestno jedro generator dviga samopodobe in posledično samozavesti socialno »obubožanega« mesta. Tudi to je lahko gospodarska aktivnost. Dokončno vzpostaviti seznam vseh praznih (javnih in zasebnih) nepremičnin. Sem pričel z razgovori o tujemu investitorju, ki prepoznava izjemno regijsko vlogo Maribora in bi vse te lokale združil v Maribor center - outlet in jih obnovil (posamezni najemniki, priznane blagovne znamke). Tako bi obnovili mesto in vrnili ljudi inživljenje v staro mestno jedro tudi po peti uri zvečer, ko le-to prične zamirati.

6. Odnos do države - vlade
Vzpostaviti nenehen in konstruktivni odnos do državnih institucij in vlade, ki zagotavlja možne in potrebne aktivnosti, ki bi omogočale gospodarski zagon. Ne zgolj »podarjanje« sredstev; gre za proaktivno vlogo mesta (regije); Jasno izpostaviti, da je od LJ do MB enako število kilometrov, kot od MB do LJ, pa skoraj polovica Ljubljančanov še nikoli ni bilo v Mariboru… zdaj pa vsi prosjačijo za nogometne vstopnice… Sodelavci MOM morajo pogosteje »potovati« v LJ, kot pa v daljnoazijske in podobne države.

7. Aktivnejše pridobivanje EU sredstev
Okrepiti službo za evropske projekte, angažirati takšne sodelavce, ki to poznajo, znajo in imajo uspehe pri pripravi dokumentacij, ki so zagotovile črpanje EU sredstev; inicirati poseben sklad (25), ki bi omogočal (zagotavljal) sofinancerski delež, ki ga lokalne skupnosti običajno ne zmorejo, pa čeprav bi lahko počrpale veliki delež teh EU (kohezijskih) sredstev.

8. Javno - zasebno partnerstvo
Čas je ugotoviti, da na mnogih področjih delovanja mesta (družbe) običajni sistem pridobivanja proračunskih sredstev (z davčnimi in sorodnimi načini obremenitev občanov / državljanov) ne zadostuje več. Zato je javno - zasebno partnerstvo edini način, ki uporabnikom, mestu, ljudem, občanom, lahko zagotavlja nekatere razvojne možnosti (komunala, ceste, šport, kultura); in ga ne smemo odklanjati, pač pa odgovorno uvajati.

9. Izkoristiti vse razvojne možnosti
V vsakodnevnemu delovanju lokalne skupnosti se izvajajo dela, ki imajo posledično vpliv na razvoj gospodarstva. Zato je potrebno izpostaviti pomen le-teh: Učinkovita raba energije v stavbah, Obnovljivi viri energije, les in lesna biomasa; in jih vzpodbujati in podpirati (javni razpisi).

10. Javni razpisi
Odgovorno in primerljivo voditi postopke javnega naročanja (posebej naročila manjših vrednosti), saj je »prav smešno«, da le-ti, vsi, običajno znašajo prav toliko, kot je zakonsko omejena maksimalna vrednost.

TEMA: ŠPORT

Ugotavljamo lahko, kako enostavno se je identificirati z uspehi naših športnikov. Pot do teh uspehov pa je zavita, naporna, polna preprek in tudi zavisti. In športne aktivnosti so v organizacijskih shemah lokalnih in državnih skupnosti, premnogokrat skrite v birokratsko vodene službe, ki poročajo o delu in poročajo o ciljih - dela - NE pa kako doseči preboj, kako zagotoviti pravično financiranje, kako prepoznati kvaliteto in množičnost.

Vsem športnim klubom je potrebno zagotoviti pogoje za delo, kar pomeni pozorno prisluhniti in ugotoviti, kje in kaj potrebujejo. Z odgovornim redefiniranjem financiranja, lahko VSI klubi pridobijo več.

Investicije v šport: - potrebna je ugotovitev, da so tovrstne investicije v šport (tudi v kulturo) praviloma nerentabilne in imajo dolgoletno amortizacijsko obdobje. Vendar je tudi res, da jih gradimo za generacije za nami.

Javno zasebna partnerstva na področju športa (sponzorstva) so poznana, so rešitev in jim bom sledil! Za rešitev (v volilnih časih že izpostavljeno) Zahodno tribuno Ljudskega vrta lahko zagotovimo sredstva novega (dodatnega) sponzorja, ki bi jih v primerno pravno-formalni obliki lahko prispeval; MOM mora stopiti naproti!

Vprašanja / odgovori:
Šport je indikator uspešnosti.
Merila za realizacijo investicije/vložka niso enostavna/rezultati kratkoročno niso merodajni…
Ali je pravilnik razdelitve sredstev med deležnike na področju športa pravilen?
Redefinicija financiranja
Dinamično financiranje
Regijska povezanost - univerze - tekmovanje osmercev (LJ, GRZ, ZG, MB)

/

TEMA: ZDRAVSTVO, SOCIALA IN HUMANITARNE DEJAVNOSTI
Odnos do ljudi okoli sebe.
Družba prosperira, ko je poskrbljeno za najšibkejše.

ZDRAVSTO

Razvoj medicine je spremenil tudi naše življenje. Živimo dalje, nekoč smrtne bolezni so ozdravljive, zdravstvena tveganja so poznana že ob rojstvu. V prihajajočih letih se bo odnos do zdravja bistveno spremenil, saj bomo v naši družbi tozadevno doživeli bistvene spremembe. Zdravje postaja nekako tudi statusni simbol in žal najvišja vrednota potrošniške družbe.

Ob telesnemu zdravju, igrajo pomebno vlogo tudi socialne in psihične dimenzije zdravja. Iz družbenega vida raste potreba po optimalnemu zdravstvenemu stanju občanov. Bolezen pa se vse bolj umešča k individualnemu področju odgovornosti.

Pritisk »biti zdrav« in »vse mogoče za to storiti«, narašča. In zdravje se tudi vse pogosteje »moralizira«. Takšen razvoj skriva v sebi tveganje o »nesolidarnosti« in postavlja pod vprašaj model enovitega zdravstvenega zavarovanja. To je danes že prisotno. Zato je pomembno, da namesto zdravljenja bolezni, to preprečimo s okrepljenimi preventivnimi ukrepi. Vsaka občanka in občan bo lahko prevzemal večjo samoodgovornost za svoje zdravje. Med te ukrepe sodi bolj zdrav življenjski slog, redni preventivni pregledi in samostojno obnašanje pri spremembah v zdravstvenemu sistemu.

Stroški zdravstva nenehno naraščajo, tudi zaradi demografskih sprememb in v Sloveniji že ogrožajo trajnostni način financiranja zdravstva. Skupina starejših ljudi, ki so uporabniki večjega dela zdravstvenih storitev, se izjemno povečuje. Znižanje natalitete v preteklih desetletjih pa dodatno zmanjšuje število bodočih plačnikov v zdravstveni sistem. Naš sistem polnega zdravstvenega »kasko zavarovanja« bo verjetno zmanjšan na osnovno zavarovanje. Diskusije, katere storitve sodijo v katero kategorijo, bodo neizbežne.

Zgolj diskutirati o stroških pa ni dovolj, saj je zdravstvo tudi eden največjih delodajalcev. Ta trg ustvarja dodatno vrednost: zdravje in kvaliteto življenja na eni strani ter blagostanje in inovativnost na drugi strani, saj je zdravstveni trg tako zelo širok. Zato že sodi med stebre gospodarstva.

Cilji:
Dolgoročno razmišljati
Iz napak se učimo
Ustvarjamo zdravo okolje - Zdravje ne pomenijo samo bolnišnice in ambulante nekega mesta. Zdravje pomeni kompetenco, živeti in gibati se v pravemu in zdravemu okolju
Zdrava prehrana in gibanje v otroštvu
Več informacij
Načrtujte vaše zdravje kot kariero
Hodite več
Ohranite pravo mero
Investirajte v zdravje

Socialna in zdravstvena politika - STA POVEZANI
Socialno šibkejši so običajno bolj soočeni z zdravstvenimi problemi. Revščina in socialno ekonomsko stanje ima več obrazov. Mati samohranilka ne zmore stroškov šole v naravi za dva otroka, upokojenec ne more več dovolj ogrevati svoje stanovanje in plačevati položnic, 50-letni brezposelni ne najde službe, družina ne more najeti stanovanja itd.

Dostop do vseh javnih storitev - Kot lahko ugotavljamo, življenje s socialno sigurnostjo in dostojnostjo ni odvisno zgolj od prihodkov, ali stanovanjsko situacijo. Tudi dostop do dobre zdravstvene oskrbe, šolstva in kulture sta za to bistvena.

Mestna zdravstvena politika
Preventivno delovanje
Poznan je vpliv življenjske situacije, ki se odraža v zdravju prebivalcev, socialna stiska dela bolnega. Onesnaževanje zraka, hrup, še dodatno. Preventiva na tem področju lahko veliko pripomore.

• Razširjanje mestnih območij za sprostitev, parkov, skupnostnih vrtov, naprav za prosti čas in šport.
• Integrativni socialno medicinska svetovanja v mestnih četrteh
• Razširjanje projekta »zdrava četrt« (socialno ekonomsko šibke vključevati)
• Prostor za konzumiranje droge
• Zdravstvena koordinacija (vključeni vsi dejavniki na ravni primarne in sekundarne zdravstvene mreže)
• Informacije
• Pravice bolnikov

ZDRAVA PREHRANA BIO - loško = BIO - logično

Regionalno

Hrana in pijača sta osrednji temi, kadar gre za zdravo odraščanje otrok in mladine, fitness in dobro počutje pa za vitalnost odraslih in starejših. Uravnotežena prehrana k temu pripomore, deluje pozitivno, tako na telesno, kot na mentalno počutje in zdravje.

• Podpiramo ponudbo zdrave, biološko in doma pridelane hrane
• Podpora vegetarijanskemu dnevu (vrtci, šole, univerza, pa tudi druge restavracije)
• BIO prehrana v razdelilnici hrane in domovih starejših
• BIO prehrana na vseh sprejemih MOM
• Podpora ZDRAVI malici v vrtcih in na šolah
• Uvajanje Health-Coach-a (svetovalec na področju prehranjevanja) v Uradu za šolstvo, zdravje

SOCIALA in HUMANITARNE DEJAVNOSTI

Socialna politika se nahaja v polju nasprotnih napetosti. Po eni strani nihče ne želi, da ljudje zdrsnejo v območje revščine, po drugi strani pa je javna potrošnja usmerjena v varčevanje, pa tudi neproduktivne izdatke, ki ne nosijo s seboj nobenih impulzov in iniciativ. Zato lahko socialno pravičnost le redko zagovarjajo in opravičujejo.

Pomoč samopomoči, je zapoved današnjega časa. Ta pristop ima vrednost, ki jo lahko zagovarjamo. To pomeni, da dajmo ljudem priložnost poiskati nove poti za njih same. Zavedanj, da se angažiranje in delo izplača, ne samo v monetarnemu smislu, se mora okrepiti. Spremembe začno z majhnim, s prvim korakom. To se lahko zgodi vsak dan. Potrebno je spreminjati sisteme in ne samo čakati, da to stori zate nekdo drug.

V Mariboru morajo ljudje radi živeti, se spoštovati in biti pozorni eden do drugega. Skratka mesto, kjer ne bo nihče prikrajšan.

MARIBOR potrebuje SOCIALNO PRAVIČNOST

Za človeku dostojno in dovolj dobro življenje je pogoj socialna pravičnost in sigurnost.

Socialno pravičen Maribor

• različne mere ukrepov

1. javna podjetja omogočajo zaposlovanje (in kvalifikacijo) ljudem v težkih življenskih okoliščinah in mladim ter invalidom
2. svetovanje – socialni odvetnik občanov (na poti skozi institucionalno pravne zagate)

• kako si privoščiti stanovanje (bivanje je osnovna civilizacijska potreba)

1. večje število socialnih stanovanj
2. pravične najemnine
3. pravočasno obveščanje distributerjev na probleme neplačevanja – iz socialnega vidika (pred »odklopom«)

• intenzivnejše sodelovanje s Centrom za socialno delo, Zavodom za zaposlovanje in ostalimi službami na področju sociale, mladine in šolstva
• podpora mestnim četrtem pri izgradnji skupnostnih aktivnosti

Pomoč Samopomoči - Mnogokrat so ljudje v težkih socialnih stiskah odvisni od pomoči, ki je »previsoka za umreti« in »prenizka za živeti«. Tako nastaja začarani krog, iz katerega se večina ne uspe rešiti. Ljudje se dodatno šolajo, a za poklice, ki niso zaposljivi, ne kvalificirajo ljudi. Ni rešitve, če služijo zgolj prikazovanju številk.
Socialno leto - Socialno leto pa bi lahko pomenilo tudi, da bi na osnovi relevantnih podatkov, ljudem v stiski pomagali pri plačevanju stroškov, da bi si lahko opomogli od težav začaranega kroga.

Stanovanja, ki so dosegljiva vsem - Stanovanje je ena osnovnih potreb vseh ljudi. Zato potrebujemo dovolj stanovanj, ki so dosegljiva.

Častno in prostovoljno - Ni samo po sebi samoumevno, da ljudje svoj prosti čas, ki itak postaja vse bolj redek, namenjajo prostovoljstvu in častnemu delu. Tem ljudem se moramo zahvaliti, jim biti hvaležni, ki t.r. dan in noč ponujajo občanom Maribora velikansko delo!

Sosedska pomoč - V svojemu okolju lahko vsi naredimo kaj dobrega. Ni potrebno veliko, že majhna dejanja lahko kaj spremenijo. Ne zapirajte oči, če opazite, da v vašemu okolju kdo potrebuje pomoč. Z medsosedsko pomočjo se lahko veliko spremeni!

Podpirati pogum - Prav gotovo poznate koga, ki živi v težkih razmerah. Ne obračajte pogleda. Četudi ne moreš zmeraj pomagati neposredno, je odprto uho in dobra beseda mnogo vredna. Nekateri ljudje, ki jim pomagamo, bodo kasneje pomagali tistim, ki bodo potrebovali pomoč.

Srečevati in družiti se - Živeti v mestu mnogokrat pomeni bivanje v anonimnosti. S tem vsi zgubljamo. Druženje s sosedi vodi k spoznavanju ljudi, kar lahko vodi k zanimivim spoznanjem.

Medgeneracijsko sodelovanje - Na novo je potrebno definirati parametre generacijskega sobivanja. Vključevanje v družbo (tudi gospodarsko), k bolj zdravemu življenju, omogoča aktivnosti v starejših letih...

Darovati in pomagati - Tudi v službenemu okolju je mogoče zbrati stvari, ki jih več ne potrebujemo, nekomu pa so lahko zelo koristne...

TEMA: KULTURA

Beseda kultura že dolgo ni več namenjena zgolj klasični kulturi v dobesednemu pomenu. Kultura pomeni širino, odprtost in toleranco. Onkraj plesa, glasbe, slikarstva in gledališča, je kultura osrednji pojem skupnega življenja ljudi, odnosa med ljudmi, zavedanja lastne tradicije in odprtosti k novemu.

Maribor je multikulturno mesto, je mesto človekovih pravic, je in mora biti mesto dialoga. Skratka, Maribor naj bo mesto, kjer bi vsi ljudje enako radi živeli.

Gledano široko, je Maribor kot ena družina v ogromnemu merilu, kjer sicer zmeraj znova prihaja v določenih področjih do težav v skupnemu življenju. Včasih so vzroki v različnemu jeziku sporazumevanja in medsebojnemu ne-razumevanju, včasih so bolj globoki. Včasih se ne razumejo generacije, včasih to tudi ne želijo, včasih tudi ni potrebno. Toleranca pa pomeni, razumeti vsaj del drugega. S temi mislimi moramo v Mariboru živeti. Investirajmo veliko moči v ohranjanje politične kulture in spoštovanja vseh soljudi. Gre nam za veliko skupnega, na temu moramo delati.

Možni cilji:
Wellcome House, Svet človekovih pravic, Interreligiozni sosvet…?

Maribor je lahko fascinantno mesto. Ne samo površno in površinsko pogledano, temveč tudi v mnogemu več. Postati moramo vodeči v regiji, inovativni na večih področjih, izkoriščajoči kreativni potencial vseh. Ne pozabimo Evropske prestolnice kulture 2012, ki smo jo vsi Mariborčani posvojili, in ki še danes privablja turiste v mesto. Trajnostni učinki kulture?

/

TEMA: URBANIZEM/PROSTOR/OKOLJE/MOBILNOST

OKOLJE

Maribor je lepo mesto, je mesto polno zelenja, drevoredov, parkov in t.r. peš dosegljivo do zelenega obmestja, s katerim se staplja. Na severu vinorodni okoliš mestnega gričevja, na jugu mogočno Pohorje, zadnji obronki Alp, ki se spušča v Panonsko nižino na vzhodu ter zgodovinsko pomembno mestno reko Dravo, ki prihaja tam iz Dravske doline na zahodu. Mesto ponuja prekrasne sprehajalne poti, možnosti športnega udejstvovanja in koriščenje narave. Zato moramo biti posebej pozorni, da te izjemne robne pogoje, te naravne danosti, ne bomo ogrozili.

Od okolja v kateremu živimo je odvisno mnogo stvari. Življenjska kvaliteta, tudi naših otrok in vnukov. Že dolgo vemo, da naše okolje potrebuje bolj pozorno ravnaje, kot mu običajno namenjamo. Potrošnja naravnih resursov je večja, kot jo narava reproducira. Da bi to spremenili, ne bo enostavno, zahteva širše spremembe naših navad in življenja. Problema se je potrebno lotiti kompleksno. Promet, onesnaževanja zraka, voda, to so naloge…

Mesto kratkih poti
Živite odgovorno
Manj je več
Kupujte regionalno
Reciklirajte
Fotovoltaika za Maribor

VAROVANJE OKOLJA lahko opredelimo v posamičnih podpoglavjih:
VARUJMO NAŠ ZRAK! - konkretno:

Za izboljšave mariborskega ZRAKA – ZAHTEVAMO:

• Dneve brez avtomobila
• Hitrostne (smiselne) omejitve
• Efektivni nadzor hitrosti
• Podpora kolesarjenju in drugačni mobilnosti
• Ponudba Car-sharing, E-mobilnost in drugi alternativni pogoni
• Javni potniški promet – karte za zaposlene
• Parkirna mesta izven mestnega središča, P&R
• Območja »svežega zraka« pri načrtovanju prostora

VARUJMO NAŠ ZELENI PROSTOR! - konkretno:
FAUNA in FLORA

Pozorno varovanje narave:

• Mestni ukrepi za varovanje raznolikosti vrst
• Ekološko prostorsko načrtovanje
• Ohranjanje in nove zelene površine in vrtovi
• Podpora naravovarstvenim civilnim organizacijam
• Krepiti zavest med ljudmi in politiki
• Sprehajalnice za pse

NOTRANJA DVORIŠČA, VRTOVI IN GARDENING (vrtnarjenje)

• Odpiranje in ozelenitve uničenih predvrtov in notranjih dvorišč
• Podpora projektu oživljanja notranjih dvorišč in jih odpirati
• Oživljanja zelenih območij (zalivov) v mestu
• Zagotavljanje območij za Urban Gardening (posebej za skupnostno vrtnarjenje in interkulturnih vrtov)
• V prostorskemu planiranju zagotroviti površine za skupnostne vrtove

ODPRTE POVRŠINE, ZELENE POVRŠINE IN PARKI
Drugačen pristop pri načrtovanju trgov, javnih površin in cest

• Na vsakemu trgu vodomet s pitniki
• Varnostna območja ob cestah (otroci, starejši, kolesarji)
• Ozelenitev parkirnih površin
• Začasne uporabe nepozidanih (gradbenih) območij
• Mestna območja za piknike
• Inciativa – očistimo mesto (občani v sodelovanju s šolami)
• Mestni zelenjavni vrtovi

VAROVANJE PRED VISOKIMI VODAMI

• uskladiti prostorske akte in prepovedati gradnje v poplavnih območjih
• ureditev poplasvnih območij in zadržecvalnikov vod po ekoloških kriterijih

PROSTORSKO RECIKLIRANJE

MOBILNOST

V mobilnosti prepoznamo mnoga nasprotja. Po eni strani želimo biti na tej poti srečevati druge in odkrivati novo in tuje. Ob tem želimo imeti zabavo in se počutiti svobodne, torej takrat, kadar se vozimo po cestah s slovensko sveto kravo, z avtomobilom.

Po drugi strani pa je v časih, ko postajajo naravni resursi omejeni, neizbežno, da pričnemo razmišljati trajnostno in varčevati z energijo, resursi, naravnimi materiali in prepoznati našo soodgovornost naproti naravi, okolju in soljudi. Pomembno je, da to prepoznamo in ta nasprotja združimo v možnosti za naše mesto tako, da mobilnost ne bo le vsem dostopna, temveč tudi atraktivno in praktično prepoznavna. Maribor leži na tako atraktivni geografski legi, ki ob prednostih, žal prinaša tudi obremenitve.

Naš cilj mora biti, da promet uredimo tako, da bo upošteval tako individualne potrebe, kot tudi skrbel za okoljsko zaščito. Zato moramo ob pojmu mobilnosti pomisliti tudi nas naše vrednote, jih na novo definirati in urediti. Čas, ko se za vsako malenkost pelješ v mesto z avtomobilom, so mimo. Povečani promet, zastoji, dvig cen goriva, stalen problem s parkiranjem, omogoča vsakemu, da se enostavneje odloči poiskati alternativo.
Problem emisije trdih delcev v zrak, mora postati preteklost. Vprašanja Okoljske cone?

Politika mora podpirati prehod na javno ponudbo. To dosežemo s povečano atraktivnostjo in dvigovanjem zavesti, kar je že v preteklosti bilo deležno velikih naporov. Gre za dolgotrajen proces, katerega uspešni zaključek ni enostavno določiti. Vse več ljudi uporablja javni potniški promet in drugačne oblike mobilnosti.

Predlagam:

Končno ureditev Javnega potniškega prometa - Drugačna shema, sodobni avtobusi, točnost….

Kolo narediti bolj atraktivno - Najbol pomembno je nadaljevati z izgradnjo kolesarskih stez, več pravih poti, hitre mestne steze, ki povežejo oddaljena mestna območja neposredno, povezovanja med naselji (Ruše, Miklavž, Ptuj), kolesarske medmestne poti (Drava, pismo o nameri), itd.

Podpirati elektromobilnost - Izgradnja infrastrukture, sposojanje (car-sharing), brezplačno parkiranje (prvi v SLO!), itd.

Carsharing, Prevozna združenja - Vozite se skupaj (carsharing, poolsystemi), je vse bolj popularno (omogočimo subvencionirano parkiranje). (e)Carsharing, z uporabo sodobnih kmunikacijskih možnosti (Internet, smartphones) je enostavneje uvajati, velika obljuba za prihodnost;

Citylogistika (tovorni promet, servis) - Projekt, ki poskuša vso dostavo v mestu opitmizirati, vse od vhoda v mesto, do končne trgovine, po za to predvidenih in optimiziranih poteh. S tem se lahko občutno zniža število kamionskih kilometrov v mestu (varčevanje in zaščita zraka).

P&R izgradnja - Izbrati lokacije (V, Z, S, J – od koder je največji pritok vozil v mesto) in izvesti P&R način napajanja mesta.

Izračunajte si, da sprememba odnosa do mobilnosti lahko dosti prinese. Ne samo zmanjševanje emisij CO2, temveč tudi v denarnico. Draga zavarovanja, prispevki, gorivo, obremenjujejo domači proračun. Zamenjajte!

Podpora sodobni infrastrukturi - Ker seveda niso vsi deli mesta enako dobro pokriti z javno prometno infrastrukturo, je potrebno le-to nadgrajevati in dopolnjevati s sodobnimi in novimi pristopi (tudi območja delovnih mest). Vse več ljudi bo Elektro mobilno, potrebno je že danes poskrbeti za polnilne postaje. Kdor zgodaj investira, bo kasneje bogato žel!

Trajnostna mobilnost - Investirati v razvoj novih mobilnostnih konceptov.

Nova razdelitev odprtega (javnega) prostora

• omejitve hitrosti za celotne območja
• Shared Space – območja, kjer si različni udeleženci prometa delijo prostor in ne uporabljamo omejitev (ni prometnih znakov), območje prometa, srečevanja in zadrževanja, kjer je prisotna maksimalna tolerantnost.

SPREMENITI NAVADE (in obnašanje)

Mobilnostni managment

• Za občane (vključiti vse šole), ne več avto, pač pa peš, kolo)
• Za podjetja (zaposleni, servisiranje)
• Za nova stanovanjska območja

Zelena mobilnost za pešce

• Splošno (peš cone)
• Semaforski sistem

Zelena mobilnost za kolesarje

• Hitre kolesarske steze (komfortne, široke, iz enega konca mesta na drugega..)
• Kolesarske ulice in ceste (kolesarji imajo prednost)
• Kolesarske poti do in okoli osnovnih šol
• Celoviti pristop k ustvarjanju kolesarske mreže
• Odlagalna (parkirna) mesta za kolesarje (povečati, ne podrejeno avtomobilu)
• Sodelovanje s Kolesarsko mrežo (tudi formalno)
• Kolesarski svetovalci in nadzorniki (skrbijo za uporabnike z nasveti, opozorili itd.)
• Učenje otrok (trening)
• Poudarek varnosti

Javni potniški promet - E MOBILNOST

• Povečati kvaliteto storitev (dostopnost, vozni red, nove linije)
• Sodobna, eko vozila
• Povečati uporabo storitev

Mobilnost načrtovati in se dogovarjati (se pogajati) - Načrtovanje prometa je del prostorskega načrtovanja, razvoja mesta, načrtovanja zelenih površin, zdravstvene politike, regionalne in medregionalne razvojne politike. Upoštevanje teh izhodišč in prenašanje predlogov in rešitev (ter sprejemanje iniciativ) do vseh mestnih četrti.

Financiranje mobilnosti - Gre za medsebojni odnos osnovih človekovih potreb mobilnosti ter visokih stroškov, ki jih ta ustvarja (infrastrukturni in vzdrževalni stroški). Mobilnost nikakor ne pokriva vseh stroškov sama (ob negativnih vplivih na okolje), je subvencionirana, zato je potrebno porazdelitev teh stroškov. Trajnostna mobilnost daje odgovore, kako lahko sami soodločamo in sami postavljamo kriterije (posledično tudi pluse in minuse).

Javni promet podpirati (kvantiteta in kvaliteta), ga narediti bolj privlačnega kot individualnega, saj je bolj ekonomični, ekološki in javnogospodarsko učinkovitejši. Tudi ceno vezati na ekonomsko stanje posameznika. Fiskalne mere, kot n.pr. City cestnina, so-uporaba velikih parkirnih površin (davek na, pred nakupovalnimi centri), višje cene parkiranja, kazni, vse to sicer lahko ima usmerjevalne in pozitivne učinke, ki pa večinoma padejo na ravni političnih odločitev.

Lent zaprtje za promet; DAN brez avtomobila;

TEMA: IZOBRAŽEVANJE IN TEHNOLOGIJA

Znanje je temeljno izhodišče 21. stoletja. Je orodje vašega osebnega uspeha, izpolnjevanje službenega in privatnega življenja. Človek je po naravi radovedno bitje. Želi se učiti, a ne najde zmeraj prava izhodišča. To je naloga skupnosti.

Maribor je drugo največje mesto Slovenije in je pomembno izobraževalno središče, univerzitetno mesto z več kot 20.000 študenti. Univerza mora postati pomemben gospodarski faktor Maribora. Po eni strani pritegne ogromno ljudi v naše mesto, ki tukaj živijo in delajo, po drugi strani pa je gonilo inovacij za znanost, raziskave in industrijo.

Demografske spremembe, spreminjanje vrednot v naši družbi, kulturološke spremembe, množica znanj, itd., pripeljejo izobraževanje do skrajne točke. Ključno pa je in ostaja, da izobraževanje vzpodbuja kreativnost, nenehno odkriva sposobnosti in pravočasno, zgodaj navdušuje mlade za znanje. Kot še nikoli doslej ni bolj pomembno in v meri, ki je doslej še nismo poznali, da nenehoma investiramo v humani kapital. Samo tako bo pomen izobraževanja za gospodarski standard v Mariboru in regiji naraščal in s tem omogočal naraščanje kvalitete našega izobraževalnega sistema.

Enake možnosti - Ena najpomembnejših nalog politike je, da v sistemu izobraževanja omogoči vsem občanom enake možnosti. Vsak zasluži podporo in pomoč, da lahko izkoristi lastne potenciale. Robne pogoje lahko ustvari politika. Ne gre pa samo za golo izobraževanje, pač pa tudi za poglobljeno skrb, psihološko in sociološko ter delovno. Z razširitvijo uporabe interneta se je povečala možnost tovrstnega izobraževanja.

Internet.UNI - Nekatere izobraževalne institucije že uporaljajo tovrsten način študija, ki omogoča izobraževanje tudi tistim, ki niso blizu, ali v Mariboru.

Vseživljenjsko šolanje
Podpora kreativnemu gospodarstvu
Postanite učitelj - Starši lahko učijo učiti
Radovednost - sprejmite novo
Majhna podjetja - inkubator - Že dalj časa ena priotetnih dejavnosti, deležna vse podpore.
Nove naloge namesto upokojitve

n.pr. v Mariboru imamo podjetje, ki zaposluje 70 visoko izobraženih strokovnjakov...(MARGENTA kot primer dobre prakse).

TEMA: SOBIVANJE

V Mariboru lahko ljudje različnih spolov in starosti, različnih narodnosti, različnih interesov in sposobnosti, različnih kultur, ver in etničnih skupin, živijo solidarno, skupno življenje. V Mariboru morajo ljudje imeti samozavest in občutek za skupnost. Maribor je mesto, kjer bi toleranca in veselje do življenja ter svetovnonazorska odprtost, uresničevala socialni mir. Skupno življenje je potrebno definirati kot način življenja, kjer ne veljajo samo materialne vrednote, pač pa socialne vrednost, kot etika in morala, ki omogočajo kvalitetno skupno bivanje. Bivanje, kjer je jasno, da obstaja tako individualno, kot skupno in kjer sta doma toleranca in integracija.

In skupno življenje pomeni tudi JA življenju z otroci, saj vsak posamezni otrok pomeni prihodnost Maribora. Otroku prijazno okolje, kjer otrok odraste v mladostnika in kasneje odrase, je potrebno vzpodbujati. Ustvariti ravnotežje med otroku prijaznim življenjskim in delovnim okoljem, skratka tudi združljivostjo med družino in poklicem, enakovredno za može in žene. To je ključ do demografskega trajnostnega razvoja.

MEDGENERACIJSKO SOBIVANJE
Demografska politika kaže na staranje prebivalcev, znižanje natalitete in zmanjšanje priseljevanja, kot posledica gospodarske situacije. Zato je potrebno ukrepati in pozornost ciljno usmeriti k otrokom in mladim, ki bodo prihodnost mesta in bodo lahko uspešno in pravično ter kvalitetno omogočali sobivanje s starejšo, upokojensko generacijo.

Kaj lahko predlagamo?

Generacijska stanovanja - Vzpodbujanje novih bivanjskih oblik

Dobro bi bilo razvijati takšne stanovanjske oblike, kjer se združujejo različne generacije. Od tega imajo vsi koristi. Če živijo seniorji z mladimi družinami, si lahko vsi podajo roko. Pri varstvu otrok, babysitterjih, ali pri nabavljanju osnovnih dobrin, dnevnimi opravili, ki jih ne zmorejo več sami. Korist imajo vsi.

Integracija - Jezik in izobraževanje

Enake možnosti za vse, delitev pravic in obveznosti, prilagoditi se okolju v kateremu živiš!

Otrokom prijazno mesto - Z več ponudbe narediti Maribor življenja vredno mesto za otroke. To so tudi nova igrišča, novi koncepti, ki ob igri spodbujajo in učijo sposobnosti biti kreativen. Vse javne ustanove morajo imeti otroški kotiček (muzeji!). Otroci morajo že zgodaj vstopiti v svet znanja in kulture.

Borza pomoči - Model ustvrajanja borze pomoči, kjer na on-line način organizacije in prostovoljci iščejo tiste, ki bi želeli pomagati. Tako bi pridobili vpogled po potrebah. Povpraševanje in ponudba. Mnogokrat namreč manjka bolj znanja, kot volje.

Religije - V našemu mestu obstaja mnogo religij, ki so vse dobrodošle in jim bo omogočeno skupno življenje v Mariboru.

Imejte odprte oči! - Kadar vidite, da nekdo potrebuje pomoč, ne zapirajte oči. Bodi odprti in ponudite pomoč. Življenje sestoji iz dajati in prejemati, vse kar daš, nekdaj pride nazaj.

MLADINSKA POLITIKA

V programu Maribor 20.20. mladini posvečamo posebno pozornost. Mladi morajo:

20.20.1. Soodločati s sodelovanjem in kreiranju mladinske politike v Mestnemu svetu in z Mladinskimi forumi;

20.20.2. Sooblikovati postavko Mladina v proračunu, on-line sodelovanje, podpirati pobude mladih in njih organizacij;

20.20.3. Sobivati na sodoben način, mladim prilagojeni, način komuniciranja, vključevanje mladih v sooblikovanje spletne strani, itn.;

Tako bo mogoče uvajati mlade k odgovornemu sooblikovanju prihodnosti, k pozitivnemu medgeneracijskemu sobivanju in spoštovanju mladih svojega lastnega mesta, lokalne skupnosti.

Otroci in mladi potrebujejo prostor, kjer lahko živijo in se izživijo, kjer preživljajo prosti čas (ne v zaprtih prostorih, nakupovalnih središčih in multikinih…) in izvajajo aktivnosti njihovega načina življenja, ki ni zmeraj popolnoma sprejemljiv za vse starejše.

• Mladinski centri, iniciativa medgeneracija
• Občinska stanovanja (revizija pravilnika!)

Prostor za mlade - Dajmo mladim več prostora za druženje, re-socializacija družbe in medsebojnih, medčloveških odnosov.

• Športne aktivnosti (urbani športi)
• Prostori za druženje (zunaj, znotraj)
• Mikrourbana oprema za druženje in aktivnosti mladih
• Organizacija brezplačnih koncertov za mlade (lokalne glasbene skupine)
• Brezplačna uporaba umetniških in kulturnih ponudb mesta za mlajše od 27 let
• Omogočiti ločeno uporabo športnih površin (otroci / odrasli, punce / fantje, ženske / moški)

Delovna mesta - Slaba obveščenost, prikrivanja dejanskega stanja, pomanjkljiva ponudba šolskih mest, prepogosto prisilijo mlade k izbiri šolanja za poklice, kjer ne bodo našli zaposlitve.

• Potrebujemo šolanja za poklice, ki imajo možnosti v mestu in regiji
• Predpisano vključevanje mladih v sheme zaposlovanj
• Povezovati subvencije in podporo gospodarstvu z R+R (razvoj, raziskovanje) podjetji in institucijami

Izobraževanje in šole - Kakšno tretjino aktivnega življenjskega obdobja preživimo v šolah, se izobražujemo. Veselje do izobraževanja motijo prenekateri dejavniki. Vsebinski koncepti, prenizka sredstva, slabi prostorski pogoji. Mesto mora biti na temu področju vzor.

Mobilnost - Večinoma je soodvisna od javnega potniškega prometa in potovalnih navad staršev. Možnost vključevanja mladih v javno življenje je premosorazmerno in neločljivo z možnostjo in pravico do mobilnosti. Mladi in starši si ne morejo nenehno beliti glave s vprašanjem, kako varno priti domov.

• Kampanja - javni potniški promet (krajši intervali, podaljšanja v nočni čas čez vikend)
• Prostor za kolesa (tudi v pisarniških prostorih)
• Kolesarska mreža + skate

UPOKOJENCI

Starejši mnogokrat nimajo možnosti do starosti primernih in finančno dosegljivih stanovanj. Tudi pomanjkanje mobilnosti pomeni pot v osamo in pomanjkanje socialnih kontaktov. Medgeneracijsko solidarnost je potrebno prevesti tudi v stanovanjske skupnosti pri oddaji občinskih stanovanj. Proaktivna vloga JMSS (Javni medobčinski stanovanjski sklad). Potrebno je zagotoviti prostore za gibanje v naravi (v soglasju s prostorsko politiko).

• Sosedska pomoč
• Pogovorna srečanja s starejšimi
• Stanovanja in mesto brez arhitektosnkih ovir - za starejše
• Večgeneracijske stanovanjske skupnosti
• Starejšim prijazni javni potniški promet, čitljive oznake, dosegljivost javnih zgradb in prostorov

Odprti - odprti prostor

Samoumevno bi naj bilo, da so starejši vključeni, ne pa izključeni iz uporabe javnega, odprtega prostora. Oblikovanje (tudi vsebinsko) javnega prostora mora biti enako atraktivno za vse generacijo in jih združevati ter integrirati z uporabo le-tega. Vsakodnevno, v vseh urah dneva in v prostemu času.

• Primerne osvetlitve in označevanje, čitljivo tudi za starejše
• Vse poti opremljene s klopcami
• Območja, kjer se ne sme konzumirati pijača
• Skrb za javna stranišča
• Skupnostni vrtovi (blizu)

Mnogo upokojenci se ozirajo nazaj, v čase, ko so bili v službi in so imel kaj delati, želijo v kaj investirati, v nekaj, kar bo dalo življenju smisel. Starost ne sme biti odstavni tir življenja.

• Možnost zaposlovanja in iskanja njihove pomoči
• Prostovoljstvo in pomoč